Tatjana ni potovala zato, ker je morala. Potovala je, ker drugače ni znala. Vsaka dežela ji je bila nova zgodba — vsak obraz, vsaka pokrajina, vsak trenutek svetlobe vreden fotografije in besede.

Prepotovala je celine, spoznala nomade in puščave, ledenike in džungle. In vsakič se je vrnila z albumom polnim slik in srcem polnim izkušenj, ki jih je pretvorila v razstave, reportaže in predavanja.